Informativna sluzba
Srpske Pravoslavne Crkve
26. decembar 2003. godine

S O O P S T E N I E
za javnosta od konstitutivniot Sinod
na Ohridskata arhiepiskopija

Denes na 25/12 dekemvri 2003g., vo manastirot Sv. Jovan Zlatoust vo s. Nizepole, se odrza konstitutivniot Sinod na avtonomnata Ohridska arhiepiskopija. So Sinodot predsedavase Negovoto Visokopreosvestenstvo Mitropolitot veleski i povardarski i egzarh ohridski g. Jovan, koj soglasno na 34-toto Apostolsko pravilo i 9-toto pravilo na Antiohijskiot Sobor go svika Sinodot na kanonskite episkopi vo R. Makedonija. Na Sinodot ucestuvaa episkopite: Joakim velicki i mestobljustitel polosko - kumanovski i Marko dremvicki i mestobljustitel bitolski koi go dadoa svojot glas za konstituiranje na Svetiot Sinod na avtonomnata Ohridska arhiepiskopija. Posle izborot na sekretar na Sinodot, episkopite go odobrija tekstot za Boziknoto poslanie.

Vo kontekst na celiot politicki ambient koj vladee vo R. Makedonija po odnos na Ohridskata arhiepiskopija, Sinodot saka da potencira deka poedini politicari i sredstava za informiranje, ili ne ja razbrale ili voopsto ne sakaat da ja razbereat i pravilno ja interpretiraat vistinata za kanonskata Crkva vo R. Makedonija. Bez nikakva pricina za toa, Ohridskata arhiepiskopija ja narekuvaat Srpska Crkva. Ohridskata arhiepiskopija e avtonomna Crkva, kako sto e toa na primer Finskata Pravoslavna Crkva, ili Estonskata Pravoslavna Crkva i pripadja na narodot koj zivee na teritorijata na denesna R. Makedonija, bez razlika na toa kako toj narod nacionalno se opredeluva, kako Makedonci, Srbi, Grci, Bugari, Vlasi, Albanci ili nekoj drug. Jerarhijata na Ohridskata arhiepiskopija ne e bolna od nacionalfiltizam, kako sto se toa nekoi paracrkovni organizacii vo R. Makedonija, a koi se vo raskol so site pravoslavni Crkvi vo svetot.

Sinodot im predlaga na politickite partii vo R. Makedonija povece da se zanimavaat so nivnite programski opredelbi za ekonomski prosperitet na zemjata otkolku so izlitenite frazeologii za rodoljubie na koi vece nikoj ne im veruva. Osobeno ova vazi za onie partii koi sebe si se tretiraat kako desno orietirani, no po toa kako vladeat i kako se odnesuvaat izgleda deka se krajno dezorietirani. Crkvata nema soznanija deka e otkrien aparat so koj nekoj go meri rodoljubieto i oddanosta kon svojot narod. Ni se cinat krajno neproduktivni, pa duri i besmisleni nastojuvanjata na poodelni politicki partii da gi kfalifikuvaat kako patrioti samo clenovite na nivnata partija, a site drugi da bidat vovrsteni pomedju predavnicite. Takvata postavenost gi pokazuva vodacite na tie partii kako nezreli da go ponesat tovarot na edinstvoto, suvi da primat i da podarat ljubov na nivnite politicki neednomislenici, tesnogradi za da gradat povecekulturna zaednica. No, toa uste i ne e najtragicnoto. Najtragicno e sto politikata ja razbrale i ja ziveat kako licen interes, ne kako interes na zednicata. Ottamu i zainteresiranosta da gi sreduvaat tudjite dvorovi pred toa da go napravat so svojot, da se mesaat vo site raboti pa duri i da gi prisluskuvaat privatnite telefonski razgovori na gradjanite i da mislat deka posle niv treba da ima potop.

Na svestenstvoto, monastvoto i site vernici od pravoslavna veroistpovest, Sinodot na Ohridskata arhiepiskopija im go cestita Rozdestvoto Hristovo.

Izdadeno na 25/12 dekemvri
vo manastirot Sv. Jovan Zlatoust
s. Nizepole

Od kancelarijata na Svetiot Sinod
na Ohridskata arhiespikopija